Prejšnja Pravijo, da ...

Sence ne gorijo

Sanje, 2015

Erik Valenčič nas s svojim prvim romanom Sence ne gorijo sicer nagovarja na drugačen način, kot nam je pripovedal v vlogi novinarja, vendar ostaja zavezan zanimanju in ugotovitvam o vzrokih, delovanju in ciljih radikalnih skupin. Tokrat je izpostavil pojav levičarskega ekstremizma. Osrednja poanta zgodbe se skriva pod vprašanjem, kaj bi tako imenovani rdeči teror pomenil za celotno družbo. Formo fikcije, s pomočjo katere lahko opozarja na možno realnost v prihodnosti, je izbral za pripoved o skupini mladih prijateljev v eni izmed konkretno nedefiniranih zahodnoevropskih prestolnic. Povezujejo jih predvsem ideje in ideali proti prevladujočemu kapitalističnemu sistemu, ki ga doživljajo kot obliko "prikrite" diktature…