Prešernov praznik
Na Dunaju se je Prešeren začel poglobljeno zanimati za poezijo; proučeval je vsa velika dela, od antike do romantike, od Homerja do Boccaccia. Na začetku 19. stoletja je bila v zatohli Avstriji zapovedana religiozna in mistična literatura; Prešeren je celo izgubil službo študijskega prefekta v nekem dunajskem zavodu, ker je enemu od gojencev, grofu Antonu Auerspergu, poznejšemu slovenskemu pesniku Anastaziju Gruenu, posojal prepovedana pesniška dela. Prešernovo takratno razmišljanje najbolje ponazarja pismo domačim iz leta 1824. Iz njega vejeta nenavadna resnost in odločenost, ki sta v precejšnjem nasprotju s šaljivostjo prejšnjih pisem. Prešeren se je takrat dokončo odločil, da bo vztrajal pri svoji odločitvi, da postane pravnik. Najprej uporabi metaforo, češ, ali bi bilo pametno sdovnjak, ki je ravno na tem, da prvič obrodi, posekati in iz njega narediti zelenjavni vrt, ter nato odločno sklene: "Ker toko reči stoje, toko boste sami lahko zapopadli, da ne morem več nazaj pred pridti, preden na bom duželsko službo v'Lublan iskal."
VPRAŠANJE: S čim si je dr. France Prešeren služil vsakdanji kruh? (v okence zapiši pravilni odgovor)
a) z dušnim pastirstvom b) s kovanjem stihov c) s prodajo fig d) z delom v pravniški pisarni