Razstava miniatur lokomotiv – avtor Janko Samsa

V pomanjšavah ohranjen zgodovinski spomin: Janko Samsa iz Žirij pri Sežani in njegove mojstrske pomanjšave

V knjižnici je razstavil svojo zbirko miniaturnih lokomotiv, na ogled jih je 11.

Pomanjševanje najrazličnejših predmetov, stavb, naprav, orodij, pa tudi različnih življenjskih prizorov in dogodkov, ni le običajen konjiček posameznikov. Ta rokodelska dejavnost lahko služi različnim namenom, od dokazovanja ročnih ali tehnoloških spretnosti posameznika do popolnoma didaktičnih potreb v muzejih ali celo v raziskovalnih dejavnostih, kjer s pomočjo pomanjšanih modelov preizkušajo delovanje bodočih naprav ali preučujejo prometno ureditev. Med slednje sodijo tudi pomanjšane železnice.

Janko Samsa, iz vasi Žirje pri Sežani, je bil prvotno zaposlen v železniškem sektorju. Prav železničarska urejenost in redoljubnost sta postavila temelje njegovi sedanji dejavnosti – izdelovanju pomanjšav ali miniatur. Vendar pa Samsino rokodelsko mojstrstvo odstopa od številnih ljubiteljskih konjičkarjev. Opredeljuje ga temeljito raziskovanje, natančna dokumentacija, pomanjševanje originala v ustreznem razmerju ter natančno izdelovanje posameznih sestavnih delov in izbira potrebnih gradiv. Pri svojem delu ne pohiti, saj je nemogoče popolnoma natančno določiti, koliko ur, dni in mesecev je potrebnih za izdelavo vrhunskih pomanjšav.

Temeljno tematsko področje pomanjševanja Janka Samsa je naša prometna, transportna in gospodarska dediščina. Pomanjšuje eno-, dvo- in štirikolesne voze, ročne in vprežne sani, vinske stiskalnice ter najrazličnejša orodja in naprave, ki so jih uporabljali v kmečkem gospodarstvu. Najštevilnejše med pomanjšavami so vozovi in sani, ki so izvedene v razmerju 1 : 7. Samsa je tako ohranil podobo prenekaterih starejših tipov vozov, ki niso več ohranjeni v naravni velikosti, a so za razumevanje prometa v naših deželah neprecenljivega pomena. Pri svojem delu je uporabil številne raziskovalne metode, od zbiranja ohranjenih delov vozov do študija starih upodobitev, opisov in podatkov, ki so mu jih posredovali informatorji. Ohranjene starejše primere vozov je temeljito premeril in narisal njihove načrte, ki so bili osnova za poznejše pomanjševanje. Pri tem je upošteval prav vse podrobnosti, na primer kolesa je izdelal tako kot so bila izdelana tista v naravni velikosti pri kolarjih, enako je storil tudi s kovanimi deli, voznim mehanizmom, zavorami in podobno.

Samsa je tako ohranil podobo nekaterih izjemnih primerov vozov, zlasti starih prevozniških ali “furmanskih”, ki so vozili med Dunajem in Trstom ter na drugih daljših in krajših razdaljah. Uspela mu je tudi rekonstrukcija voza za prevažanje kamnitih blokov pri gradnji viaduktov za južno železnico in voza za prevažanje železniških pragov. Izdelal je tako rekoč celoten slovenski tradicionalni “vozni park” z vsemi tipološkimi različicami, značilnimi za podobo prometnih sredstev na domačijah in v javnem transportu blaga. Ob posameznih primerih je prikazana tudi njihova uporabnost oz. namen. Vrhunski izdelki Janka Samse niso le predmeti za navduševanje nad tehnološko popolnostjo, ampak nam odstirajo poglede v nekdanje načine in oblike premikanja, potovanj ljudi, njihovo vsakdanje gospodarsko prizadevanje ter tudi tehniško znanje.

Prof. dr. Janez Bogataj Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani