Bistriški zapisi

Leta 1864 so bistriški in trnovski rodoljubi (Janez Bilc, Anton Grašič, Matija Ličan – Stari Slovenec, Aleksander Ličan, Tone Jelovšek ….) dali pobudo in 16. marca povabili vse redoljube bistriške doline in okolice naj pristopijo v Narodno čitalnico. 28. marca 1864 so se zbrali na prvem zborovanju pri »Andražu«, kjer so imenovali začasni odbor ter sestavili osnovna društvena pravila. 3. junija 1864 je deželno predsedstvo dovolilo ustanovitev čitalnice v Bistrici. Slavnostna otvoritev bistriške čitalnice s prvo »besedo« je bila 7. avgusta 1864. leta v takratni na novo urejeni dvorani hotela Zmaga (danes poznanega pod imenom Lovec).
Čitalnica je sprva delovala v Jelovškovi hiši. Prvi predsednik je bil g. Aleksander Ličan. Čitalnica je poskrbela za bogato družabno življenje Bistričanov. Redno so prirejali » besede« (igre, recitacije, petje, predavanja), v čitalnici so imeli tudi skromno knjižnico, v kateri so bili večinoma slovenski časopisi in nekaj knjig. Dejavna sta bila moški in mešani pevski zbor ter dramska skupina, ki je nastopala na lastnem gledališkem odru. Čitalnica se je večkrat selila. Leta 1907 je skupaj z gasilskim društvom na Placu sezidala skupen dom. Nov dom je bila velika pridobitev za nadaljnje delo čitalnice. Ponovno se je čitalnica leta 1910 preselila v prostore gostilne Domladis (danes Levstikova 10).
Čitalnica je bila aktivna vse do leta 1916. Po razpadu avstro-ogrske monarhije se je delovanje čitalnice obnovilo.
Leta 1924 je čitalnica ob praznovanju 60-letnice organizirala slavnostno prireditev. Delovala je vse do leta 1926, ko je takratna italijanska oblast prepovedala njen obstoj in delovanje, ter v njenih prostorih nastanila policijo. Uničen je bil velik del arhiva in knjige. Nekaj gradiva in knjig pa so člani čitalnice le uspeli rešiti tako, da so jih poskrili po svojih domovih.