Razstavo likovnega umetnika, pedagoga in ljubitelja železnic Staneta Kumarja (1910-1997), ki je bila v prvi polovici februarja na ogled v Knjižnici Makse Samsa so pripravili Dimitrij Grlj, Jadran Možina in Ivan Simčič.
Na otvoritvi, 2. februarja 2023, je zgodovinar in kustos Ivan Simčič povedal, da je to prvi dogodek k obeležitvi 150. obletnice postavitve železniške proge Pivka – Reka in najprej predal besedo predsedniku Društva ljubiteljev železnic Ilirska Bistrica Dragu Seizoviču. Predsednik se je zahvalil vsem za velik obisk in prisotne pozval k udeležbi tudi drugih prireditev, ki bodo sledile.
Nekaj besed je o Stanetu Kumarju zapisal Dimitrij Grlj, nekdanji učenec Kumarja, na prireditvi jih je prebrala Tadeja Raspor. “Spominjam se, da je profesor Stane Kumar po 2. svetovni vojni nekaj let poučeval risanje na tedanji Nižji gimnaziji v Trnovem. Vsi, ki smo tedaj obiskovali gimnazijo, se ga spominjamo kot odličnega pedagoga. Odkril je nekaj nadebudnih likovnih talentov. Naj omenim Bistričana Jožeta Koprivo, ki je v Parizu postal prepoznaven umetnik. Vse o njegovem delu najdete na spletu. V mesecu septembru leta 1992 je Jože imel odmevno razstavo v domu na Vidmu. Kumarjevi učenci pa so bili tudi likovna umetnika Jože Šajn, Milojka Ličan Nanut in drugi, ki so bili vešči likovnega ustvarjanja.”
Staneta Kumarja je obiskovalcem predstavil tudi nekdanji ravnatelj Železniškega muzeja Mladen Bogič, saj je bil Stane Kumar eden izmed ustanoviteljev Železniškega muzeja v Ljubljani.
Na koncu je Ivan Simčič predstavil, kaj vse obsega razstava, dva panoja sta posvečena kronologiji železnice v zadnjih 150. letih, potem sledi predstavitev življenja in delo Staneta Kumarja in na koncu še razstava likovnih del, ki jih je Kumar ustvaril v Ilirski Bistrici in pa ostalo njegovo delo, med drugim skica gradnje hotela Soča in pa njegovi prispevki v časopisu Tovariš: Med rudarji v Ilirski Bistrici, o Lesonitu …
Otvoritev razstave je bila začinjena z recitacijami Prešernove pesmi Od železne ceste v izvedbi Tamare Hrabar, prisluhnili pa smo tudi harmonikašema Glasbene šole Nika Polesa Klari Miše in Kristjanu Lahu.
