Domoznanski oddelek

Pomembna dejavnost knjižnice je tudi ustvarjanje domoznanske zbirke, ki je zagotovo najpomembnejša zbirka vsake splošne knjižnice. Z ustanovitvijo samostojnega Domoznanskega oddelka leta 1994 knjižnica začne načrtno zbirati, strokovno obdelovati, hraniti in posredovati vse knjižnično gradivo, ki se navezuje na geografsko območje občine Ilirska Bistrica. Knjižnica zbira gradivo, ki se po vsebini nanaša na ilirskobistriško območje, gradivo, ki je nastalo na tem območju ali pa so ga ustvarili avtorji s tega območja. Z domoznansko zbirko, ki vsebuje raznovrstno gradivo, ki govori o preteklosti in današnjem utripu Ilirske Bistrice in njene okolice oziroma je gradivo dragoceno zaradi svoje starosti in tiska, knjižnica ohranja lokalno kulturno dediščino in zgodovino kraja.

Pri zbiranju domoznanskega gradiva in informacij sodelujemo z društvi, šolami, kulturnimi ustanovami, zavodi, raznimi zbiralci in posamezniki, ki delujejo in ustvarjajo na našem območju.

S širitvijo knjižnice leta 2001, tudi domoznanski oddelek pridobi nove prostore. Od takrat je gradivo z domoznansko tematiko hranjeno in postavljeno kot posebna zbirka v študijski čitalnici. Del dragocenega gradiva, predvsem tistega, ki ni namenjen izposoji, se hrani v skladišču v posebnih protipožarnih omarah. Uporabniki oddelka si večino gradiva lahko izposodijo za delo v čitalnici, del gradiva, predvsem novejšega, ki je pogosto v uporabi (dvojnice) pa izposojamo tudi na dom. Gradivo je računalniško obdelano in vključeno v lokalni katalog knjižnice ter vzajemni katalog slovenskih knjižnic. Bibliografski podatki o gradivu so javno dostopni preko sistema COBISS+.

Z digitalizacijo dragocenih domoznanskih pisnih virov knjižnica skrbi za fizično ohranjanje in večjo dostopnost domoznanskih vsebin širšemu krogu uporabnikov in različnim ciljnim skupinam. Digitalizirane vsebine so dostopne na spletni strani knjižnice, na spletnem portalu Digitalna knjižnica Slovenje (dLib-u) in kot zgodbe, ki izbrani dogodek, osebo ali pojav prikazujejo z različnih zornih kotov in v različnih oblikah na spletnem portalu Kamra (Digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin).
V letu 2013 smo skupaj z ostalimi primorskimi knjižnicami začeli oblikovati spletni biografski leksikon znanih Primork in Primorcev, v katerega vnašamo znane osebnosti z našega področja. Spletni leksikon Primorci.si se leta 2020 vključi v portal Obrazi slovenskih pokrajin (spletni biografskega leksikona znanih osebnosti slovenskih pokrajin ter Slovencev v zamejstvu in po svetu).

Danes zbirka obsega več kot 10.000 enot raznovrstnega domoznanskega gradiva: knjige, serijske publikacije, rokopise, notno in kartografsko gradivo, slikovno gradivo, drobni tisk, polpublicirano gradivo (diplomske, raziskovalne naloge …) in članke. Najobsežnejša je zbirka tiskanega knjižnega gradiva z domoznansko vsebino. Pomemben del naše zbirke predstavljajo družinske zapuščine. Poleg knjižne zapuščine Jožice Gržina in zapuščine znanega slovenskega esperantista Toneta Logarja iz Vrbovega je za knjižnico najdragocenejša rokopisna zapuščina pesnice Makse Samsa (rokopisi njenih pesmi, osebna dokumentacija, korespondenca …). Del gradiva (fotokopije) iz bogate zapuščine pesnice Makse Samsa je razstavljen v stalni zbirki v vitrinah v pritličju knjižnice. V rokopisni zbirki hranimo tudi zapisnik Čitalnice (1901-1916) in zapisnik društva Ilirski sokol (1904-1913). Ponosni smo tudi na fotokopije zgodovinskih dokumentov o mestu Ilirska Bistrica in dogodkih na Ilirskobistriškem, katerega smo pridobili iz arhiva na Reki. V našem arhivu najdemo tudi arhivsko in muzejsko gradivo o železniški progi Pivka – Ilirska Bistrica.

Najlepša in najzanimivejša je slikovna zbirka starih razglednic mesta Ilirska Bistrica in okoliških vasi. Najstarejša razglednica je iz leta 1898.
Dokaj obsežna in bogata je zbirka drobnih tiskov v katero uvrščamo vabila, plakate, prospekte krajev, kataloge likovnih razstav …. .

V zbirko uvrščamo tudi bibliofilske izdaje in faksimile. Posebno doživetje je brskati bo bibliofilski izdaji Kettejevih Poezij ali po prestižni izdaji Biblije iz leta 2008. Zanimiva je tudi faksimilirana izdaja Dalmatinove Biblije in Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. V knjižnici smo ponosni tudi na unikatno knjigo Bogastvo Snežnika, ročno izdelano knjigo, ki jo je leta 2008 izdalo in knjižnici podarilo Turistično društvo ob 110. obletnici delovanja.

Na oddelku hranimo tudi starejše lokalne serijske publikacije, glasila šol, podjetij in ustanov.