Na četrtkovem predavanju, 13. april 2023, smo prisluhnili Eugeni Kinkela: Pisatelji brez domovine – Jugovzhodna Evropa od leta 1900 do sodobnosti.
Eugen Kinkela, je po poreklu in rojstvu Opatijčan in Rečan, ki mu je književnost predvsem osebna strast in zaenkrat še ne služba. Na Reki je končal študij hrvaškega jezika in književnosti ter zgodovine. V Ilirsko Bistrico se je priselil leta 2015. Pri ljubljanski Filozofski fakulteti je doktoriral s področja literarnih ved. Področje profesionalnega interesa v književnosti mu je predvsem identiteta povezana z jezikom, mejami, razseljenostjo in eksilom, ki mu je blizu tudi na osebnem planu in v povezavi z osebno in družinsko preteklostjo. Dejal je, da meje rad prečka, a je najbolj vesel, ko jih ni.
Predavanje, je temeljilo na raziskovanju za doktorsko disertacijo objavljeno leta 2021. Zajelo je zgodovinski čas v katerem so se na prostoru JV Evrope večkrat spremenile meje, nacionalnosti in uradni jeziki. Predavatelj nam je predstavil vpliv takšnih sprememb na posameznike, čigar poreklo, jezik in prepričanja ne dovoljujejo, da bi se brez težav znašli v takšnih okoliščinah ali da bi lahko pripadali le eni družbeni, nacionalni ali verski skupnosti. Navedeno je prikazal skozi življenjske zgodbe in dela pisateljev, ki so v avtobiografskih romanih pisali o lastnih izkušnjah izgubljanja identitete, razseljenosti in eksila.
Med drugimi nam je predstavil naslednje pisatelje ter njihova dela: Janko Polić Kamov (rojen na Reki), Lojze Kovačič (rojen v Baslu, v Švici), Fulvio Tomizza (rojen v vasi Juricani v okolici Umaga), Daša Drndić (pisateljica srbskega in hrvaškega porekla) in Goran Vojnović (slovenski pisatelj bosankosrbskih korenin).