V začetku maja smo v Knjižnici Makse Samsa izpeljali drugi pogovorni večer v okviru projekta Znani Bistričani. Naš gost je bil poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan. Pogovor z njim je vodila direktorica knjižnice mag. Damijana Hrabar.
Vabljeni skozi kratek povzetek pogovora…
Gospod Šestan nam je najprej predstavil svojo pot do poveljniškega mesta, začenši od osnovne šole, ki jo je obiskoval najprej v Vrbovem in nato v Il. Bistrici. Nato je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Postojni in kasneje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je pridobil naziv univerzitetni diplomirani inženir lesarstva. 16 let je bil zaposlen v tovarni Lesonit, leta 1996 pa se je zaposlil na Upravi RS za zaščito in reševanje. Junija 2012 je nastopil delo kot poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije, sicer pa je trenutno zaposlen kot sekretar v službi za podporo vodenju.
Slovenski sistem za zaščito in reševanje je zelo uspešen, saj je zgrajen na temeljih dolgoletne tradicije prostovoljstva, ki ima v naši družbi posebno mesto, je povzela direktorica knjižnice. Šestan je povedal, da je v Sloveniji trenutno na razpolago cca 70.000 operativnih prostovoljcev, med katerimi je približno 45.000 gasilcev, ostali prihajajo iz drugih organizacij (Gorska reševalna zveza, Rdeči križ, Jamarska zveza, Slovenska potapljaška zveza, Kinološka zveza, Zveza vodnikov reševalnih psov, Zveza tabornikov, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zveza radioamaterjev, Združenje slovenskih poklicnih gasilcev … ). Povedal je tudi, da je Slovenija odličen primer dobre prakse za sistem reševanja.
Podal je primer, da je bilo največ ljudi za pomoč pri reševanju vpoklicanih pri žledu leta 2014. Za lanski požar na Krasu, leta 2022, je bilo aktiviranih čez 20.000 ljudi, poudaril je, da jih je bilo v rezervi še čez 40.000.
Izmed vseh intervencij pri katerih je sodeloval, je dejal da sta bili med najzahtevnejšimi naval migrantov in pa epidemija. Pri problematiki z migranti je izpostavil da je bil problem v tem, da ni bilo strukture, ki bi vodila k reševanju situacije, sploh kar se tiče glede nastanitve, oskrbe s hrano in drugo…
Civilna zaščita je dejal, ima med drugim tudi zelo učinkovit sistem psihosocialne pomoči, saj se reševalci soočajo s stiskami in večkrat potrebujejo strokovno pomoč. Dejavna je že več kot 10 let in njeno delo je zelo pohvalil. Imajo svojo ekipo odličnih psihologov. Vzpostavili pa so tudi sistem zaupnikov v gasilskih vrstah, ki gredo skozi usposabljanja in lahko naredijo prve razbremenilne pogovore, nato pa se na željo ali zahtevo enote aktivira psihologe. Reševalci se tega tedensko poslužujejo.
Izpostavil je tudi dober primer pravočasnega obveščanja in hitrih odzivov, povedal je, da se veliko nesreč da napovedati in na podlagi tega lahko z določenimi ukrepi zmanjšamo posledice in rešimo tudi kakšno življenje. Takšen primer je obveščanje ARSO o padavinah in njihovih barvnih opozorilih.
Opozoril je, da smo ljudje tudi sami krivi za naravne nesreče, naredili smo namreč nepremišljene posege v naravo … poti, stavbe so zgrajene na plazovitih območjih … Veliko je zamujenega, v zakonu sicer je člen o načrtovanju izrabe prostora kot preventiva, vendar smo žal prepozni. Veliko procentov vodnih površin smo vzeli vodam, za primer je dal Bač. V vasi Bač so hiše in cesta zgrajene v strugi ponikalnice, ki je leta 2014 privrela na plano in poplavila vas. Tukaj seveda država odobri gradnjo in je v prvi vrsti krivda na strani države…
Žal se ne moremo izogniti dejstvu, da nas pretresajo krize, nesreče in tragedije. Nedaven uničujoč potres v Turčiji in Siriji je terjal skupen mednarodni odziv, kjer smo znova dokazali, da človečnost in solidarnost ne poznata meja. V tovrstnih krizah je hitra pomoč prizadetim ključnega pomena in tukaj je Šestan izpostavil in pohvalil koordinacijski center Evropske unije, ki koordinira vse aktivnosti, od različne pomoči- humanitarne ter reševanja…
Na zaključku je sledilo še vprašanje o knjigah, naš gost nam je zaupal, da si ne vzame veliko časa za branje knjig. Bere pa veliko in sicer so to strokovne knjige, ki jih preučuje v okviru svojega dela, katerega opravlja z velikem veseljem. Ves čas je v toku s časom oz. v Sloveniji je še pred časom bi lahko rekli, saj sledi različnim situacijam, ki se dogajajo v svetu in jih potem skuša »prenesti« v naš prostor in preuči s pomočjo literature kako bi to situacijo rešili pri nas. Med drugim nam je zaupal, da imamo v Sloveniji tudi vulkan, lahko sklepamo, da bo preučil literaturo, kako se odzvati, če bo ta vulkan izbruhnil…
V kulturnem programu pogovornega večera smo prisluhnili nastopu glasbene skupine Lojze Bajc s prijatelji. V uvodu so nam zaigrali bistriško himno Tječe, tječe, na koncu pa zaključili v sproščenem vzdušju, ki sta ga ustvarila tokratna govornika, s pesmijo Naj živi vesela družba.
Direktorica je zaključila večer z naslednjimi besedami, posvečenimi g. Šestanu:
»Takrat, ko je pot resnično težka, je veliko lažje, če jo prehodimo skupaj, povezani s človečnostjo in medsebojno pomočjo. In beseda hvala, pa čeprav ena sama, lahko pove več kot tisoč besed. Je že res, da gre včasih težko z jezika, pa vendar, če je iskrena in iz srca topi led in gradi mostove povezanosti. Iskrena hvala vam za vse.«
