V knjižnici Makse Samsa so bile v juliju in avgustu v sklopu projekta »Predstavite se« na ogled razstave treh domačih ustvarjalcev. Razstavljali so različne ročno oblikovane izdelke in slike, ki so bili na ogled našim obiskovalcem v časopisni čitalnici.
Svoj pridih poletju je skozi upodobitev podob iz narave in abstraktnejšimi likovnimi upodobitvami dodala domača slikarka Ines Šestan, študentka magistrskega študija ruščine in zgodovine. Prihaja iz Kuteževega, svojo prihodnost pa gradi v Ljubljani, kjer si nabira nova znanja. Prvo samostojno razstavo »Odtisi« je imela leta 2021 v Pavlovičevi galeriji na Vidmu. Tokrat se nam je predstavila z razstavo »Postajališa«.
Zgodbe, ki jih piše življenje so zgodbe resničnih ljudi, ki imajo v svojem življenju usodne prelomnice. Z razstavo “S pomočjo stružnice sem zaživel” se nam je predstavil Samo Čekada in z nami delil osebno zgodbo.
“Samo Čekada iz Dolenj pri Jelšanah, rojen 1971. leta, je po poklicu mizar. Obiskoval je srednjo lesarsko šolo v Postojni. V enoti podjetja Javor na Baču, kjer so delali predvsem stole, je delal kot delavec na strojih, tudi CNC-jih. V prostem času je doma izdeloval mizice, police, stole in stolčke, klopce… Vse do tistega usodnega dne, 29. aprila 2005, ko se je med pitjem kave nenadoma zgrudil. Po desetih dneh se je prebudil v UKC Ljubljana. Intubiran, priklopljen na aparate, povsem nemočen, nepokreten, tudi slep. Rehabilitacija je trajala dolgo. Veliko bolnišnic, zavodov, terapij. Zlasti pa veliko, veliko volje, vztrajnosti , vaj, fizioterapije, delovne terapije… Po šestih mesecih pa zadnja institucija, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, kjer je preživel skoraj dve leti. Tako blizu svojega doma. In prav misel na domači kraj, domačo hišo in želja, da se vrne v svoj pravi dom mu je vlila še dodatno energijo in moč, da je okreval do te mere, da se je vrnil domov, v Dolenje. V nekoliko prilagojeno hišo, kjer je zlasti s pomočjo sorodnikov pa tudi prijateljev ponovno zaživel…”
Uredil in prilagodil si je delavnico in kot preberemo v naslovu ponovno zaživel. Tako je zapisano v foto albumu njegovih unikatnih izdelkov, s katerimi življenju daje pomen skozi ohranjanje domače obrti.
V drugi polovici meseca avgusta je unikatne torbice in drobižnice na ogled postavila ustvarjalka Anita Batista. S šivanjem se je začela ukvarjati že v otroštvu, ko je šivala oblačila za svoje igrače in sešila svoje prvo krilo. V najstniški letih je sledil premor, ostala pa je želja po šivanju. Pred časom se je Anita vpisala na tečaj šivanja, kjer je izpopolnila svoje znanje. Od takrat ji brnenje šivalnega stroja nudi nepopisno veselje in sprostitev. Z veseljem lahko povemo, da ustvarjalka ideje za šivanje črpa tudi iz šiviljskih revij, ki si jih sposodi v naši knjižnici.
