Literarni večer v Knjižnici Makse Samsa : Gostja Urška Klakočar Zupančič
Blagor ženskam,
ki ne umrejo,
samo izginejo
kot kruh na mizi.
Nenadoma ga zmanjka
in nihče od živih
ni ostal lačen.
(Alenka Rebula: Blagor ženskam)
Prvi literarni večer v aprilu, je v Knjižnici Makse Samsa, na zadovoljstvo številnih ljubiteljev pisane besede, zaznamovala izjemna gostja, predsednica Državnega zbora, pravnica ter pisateljica Urška Klakočar Zupančič.
S pesmijo Alenke Rebula je direktorica knjižnice mag. Damijana Hrabar pričela pogovor z avtorico prvencev, zgodovinskih romanov Gretin greh in Sibilina sodba. Številnim obiskovalkam in obiskovalcem sta se na prireditvi pridružila tudi oba podžupana, Andrej Černigoj in Simon Kerma. Rdeča nit pogovora sta bila romana, ki nas navdušujeta s svojo globino, kompleksnostjo likov in bogatim zgodovinskim ozadjem, avtoričin pogled na zgodovino, dotaknili pa sta se tudi vloge žensk v družbi.
Urška Klakočar Zupančič zase pravi, da je le človek. To, da je ženska je ni zaznamovalo, do nastopa politične funkcije. Biti ženska v politiki pa je včasih težko in boli. Zgodovina in pisanje sta njena strast že iz otroških dni. Hudomušno je dejala, da je zgodovinsko obdobje, ki se ga dotakne v svojih romanih zelo varna cona, saj so že vsi mrtvi in je nihče ne bo preganjal. Sporočila, ki jih daje skozi zgodbe, so zelo aktualna in se projicirajo na današnji čas.
Obe literarni deli avtorice, sta zelo obsežni knjigi. V vseh slovenskih knjižnicah sta med najbolj izposojenimi knjigami. Izjemno priljubljeni sta tudi v naši knjižnici. Sibilina sodba pa je letos uvrščena na seznam bralnih poslastic projekta Primorci beremo. Ko je voditeljica večera vprašala, kdaj ji je uspelo napisati tako obsežna romana ob vseh vlogah, ki jih ima v življenju, je gostja dejala, da Gretin greh nastal pred vstopom v politiko. Sibilna sodba je nastajala v času poletnih dopustov, za kar je potrebovala tri poletja. Na veliko zadovoljstvo ljubiteljev literature je gostja priznala, da razmišlja o novem romanu, v katerem bo zopet glavna vloga pripadla ženski.
Tako Gretin greh kot tudi Sibilino sodbo zaznamujejo posebne ženske, bojevnice, takšne, ki ponosno kljubujejo pravilom časa, v katerem so živele. Gostja je priznala, da je v obeh literarnih likih in zgodbah dosti nje in njene življenjske filozofije. Obe ženski figuri želita biti svobodni, razmišljati in ljubiti, tako kot želita, zaradi tega sta samosvoji in ne ustrezata časovnemu okvirju, v katerem živita. Zaradi tega, sta vsaka na svoj način tudi kaznovani in zaznamovani, kar velja tudi danes. V zgodbah se prepleta tudi pogled na vero, za katero je avtorica dejala: » Prava vera nas ne zaslepi, saj nas dobro ne more zaslepiti.«
Bralna izkušnja je ključnega pomena pri literarnem ustvarjanju, zato je bilo vprašanje, kaj gostja rada bere, neizbežno. Razkrila nam je, da imajo svoj prostor na njeni knjižni polici, predvsem zgodovinski romani. Izpostavila je, da je njen najljubši pisatelj Umberto Eco z romanom Ime rože, ki je klasika sodobne literature. V zadnjem času rada prebira tudi biografije v katerih so zgodbe, ki jih piše življenje samo.
S čustvi vseh vrst je bil lep, vsebinski in nadvse prijeten literarni večer, zaključen z zahvalo založbi Primus, ki je omogočila srečanje in gostinstvu Tomex, gospodu Andreju Tomšiču za pogostitev. Direktorica mag. Damijana Hrabar je gostjo, gospo Urški Klakočar Zupančič presenetila z izvirnim darilom, rdečim salonarjem v katerem se skriva sladka vonjava. Obiskovalke in obiskovalci so lahko kupili roman, z gostjo poklepetali in ustvarili spominsko fotografijo.
Vabljeni k ogledu galerije.