V pomanjšavah ohranjen zgodovinski spomin: Janko Samsa iz Žirij pri Sežani in njegove mojstrske pomanjšave
V knjižnici je razstavil svojo zbirko miniaturnih lokomotiv, na ogled jih je postavil 11.
Čitalnica knjižnice je v maju doživela nenavadno preoblikovanje. Postala je namreč železniška postaja za lesene dame, ki se bohotijo v vsej svoji eleganci in privabljajo poglede, tako otrok kot odraslih. Na ogled je namreč razstava lesenih, iz lesa ročno izdelanih lokomotiv.
Rokodelsko mojstrstvo je plod Janka Samse, rojenega leta 1949 v Stari Sušici, v košanski dolini. Čeprav izučen v smeri elektronike, mu je prav mizarstvo in kovaštvo zelo blizu. Življenjsko pot je nadaljeval na Krasu, saj je z delom začel v nekdanji Iskri, nadaljeval pa na železnici. In prav poklic strojevodje je v njem še izostril čut po doslednosti in natančnosti. V njegovih delih se prepletajo ohranjanje etnoloških vrednot, raziskovalna žilica in rokodelska spretnost, ki je oplemenitena z železniško natančnostjo. Njegovo življenjsko delo ni le lesena galanterija, ampak ima veliko etnološko in zgodovinsko vrednost, saj je v veliko didaktično in muzejsko pomoč. Pomanjšavo voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in pripomočkov v zvezi s tem, je v zadnjih letih nadgradil s serijo petnajstih lokomotiv ( v razmerju 1:20 ). Vozni park je sestavljen vse od parnih lokomotiv, ki so bile pri nas najbolj v uporabi, pa dizel električne in tiste ,ki so že končale svojo pot v plavžu, do novejših, ki so danes v obratovanju. Njegovo delo je podkrepljeno s temeljitim raziskovanjem, nadvse točno dokumentacijo in nadrobnim izdelovanjem posameznih delov ter izbranih ustreznih gradiv.
Samsa je imel doma in v tujini okrog 50 samostojnih razstav. Veliko posoja muzejem, sodeloval pa je tudi na razstavi slovenske domače in umetne obrti na Japonskem in v Ameriki. Ob občudovanju mojstrstva, ko ročna umetnost prehiti tehnologijo, preprosto ni moč določiti koliko neštetih ur, dni in mesecev je potrebnih za izdelavo tako vrhunskih pomanjšav.