Izjemna zavzetost, profesionalnost in predanost knjižničarstvu so le nekatere izmed odlik, ki so značilne za mag. Damijano Hrabar, nižjo bibliotekarsko svetnico. Njeni dosežki na področju knjižničarstva so izjemni in imajo trajen vpliv na lokalno skupnost, saj je s profesionalnim vodenjem, jasno vizijo in iniciativnostjo knjižnico postavila v središče kulturnega in izobraževalnega življenja. Njena odločna in požrtvovalna vloga pri prizadevanjih za pridobitev novih knjižničnih namestitev je obrodila sadove, saj je s prenovo prostorov zasnovala tudi nove knjižnične storitve in bistveno prispevala k razvoju in afirmaciji Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica. Pod njenim vodstvom je knjižnica postala osrednji kulturni in izobraževalni center v občini ter središče ohranjanja lokalne identitete in kulturne dediščine.
V knjižnici je vzpostavila samostojni domoznanski oddelek, ki načrtno zbira in pridobiva dragoceno gradivo. Tako izpostavljamo večere Bistričani Bistričanom – srečanja z ljudmi, ki so s svojim delovanjem zaznamovali lokalno okolje, projekt z naslovom Znani Bistričani, kjer s pogovori obujajo spomin na ljudi, ki so s svojim delovanjem pustili pečat izven občinskih oziroma državnih meja. V spomin na pesnico Makso Samsa, po kateri nosi ime, knjižnica od leta 2017 organizira voden Pohod po Maksini poti, z bogatim kulturnim programom.
Mag. Damijana Hrabar je ključna oseba pri vzpostavitvi in izvajanju programov za dvig bralne pismenosti tako med mladimi kot tudi med odraslimi uporabniki. Med drugim je že leta 2001 uvedla počitniško bralno značko za osnovnošolce, sledila ji je počitniška bralna značka za odrasle. V letu 2009 se je knjižnica priključila projektu Primorci beremo, leta 2011 pa je zaživela akcija »Vzemi knjige s seboj«. V sodelovanju z bistriško gimnazijo in Zavodom za kulturo dialoga je za dijake omogočila organizacijo debatnih večerov, ki krepijo predvsem kritično branje, razumevanje besedil ter samozavedanje lastnih stališč.
Posodobitev prostorov knjižnice je omogočila tudi boljše možnosti za vključevanje ranljivih skupin v njeno delovanje. V sodelovanju z Varstveno delovnim centrom, Društvom Vezi, Društvom Pot, Dnevnim centrom Sonček, Domom starejših občanov in Osnovno šolo Antona Žnideršiča je v okviru knjižnice zasnovala programe, kot so Druženje s knjižničarko, Tkanje vezi s knjižnico, Knjižnični kino, Beremo skupaj za odrasle in Sončki v knjižnici.
Mag. Damijana Hrabar je zaslužna za ustanovitev številnih premičnih zbirk, ki so omogočile dostop do knjižničnega gradiva in storitev tudi uporabnikom, ki zaradi oddaljenosti, ali zaradi določenih omejitev ne morejo obiskati knjižnice. Leta 1991 je ustanovila premično zbirko v Domu starejših občanov, nato še tri premične zbirke za izposojo gradiva, in sicer na Mašunu, na Sviščakih in na vrhu Snežnika. V letu 2024 je postavila tudi tri premične zbirke, namenjene ciljnim skupinam v posebnih okoljih, in sicer predšolskim otrokom v vrtcu v Jelšanah in Pregarjah ter dijakom Gimnazije Ilirska Bistrica. Danes knjižnično mrežo sestavljata še premična zbirka v Solnem mlinu v Rečici ter Avtokampu Draga na Hrvaškem.
Njenega čezmejnega delovanja ne odlikujejo le premične zbirke, vzpostavljene na Hrvaškem, temveč tudi sodelovanje z Reškim arhivom, ko je pridobila njihovo gradivo, vezano na geografsko področje občine Ilirska Bistrica. Že vrsto let uspešno sodeluje s Slovenskim domom KPD Bazovica na Reki, kjer Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica z izposojo knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku, literarnimi večeri in podobnimi dejavnostmi skrbi za dvig bralne pismenosti narodnostne skupnosti na Hrvaškem in doprinaša k ohranjanju stika z materinščino. Knjižnica sodeluje tudi z osnovnimi šolami na reškem območju in z Gimnazijo na Reki. Izpostavimo še sodelovanje knjižnice pri izvajanju poletnih delavnic za otroke, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika na območju Primorsko-goranske županije Hrvaške. V sodelovanju z Zvezo slovenskih društev na Hrvaškem, s podporo Ministrstva za znanost in izobraževanje Republike Hrvaške in Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je bil oblikovan projekt »Slovenske urice v knjižnici«.
Knjižnica je postala pod njenim vodstvom sodobna in dinamična ustanova. Pomemben vidik njenega dela je zavest po ohranjanju in spodbujanju raziskovanja lokalne kulturne dediščine in zgodovine kraja. Mag. Damijana Hrabar je pobudnica povezovanja s krajevnimi društvi, kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi ustanovami ter s posameznimi kulturnimi ustvarjalci. Vzpostavila je vrsto rednih programov za spodbujanje bralne kulture v lokalnem okolju in čezmejno. S svojo empatijo, spoštovanjem, občutljivostjo in odprtostjo do ljudi posebno skrb namenja tudi delu z najranljivejšimi skupinami. Približala jim je knjižnico in njene storitve ter pomembno prispevala k dvigu kakovosti njihovega življenja in k socialni vključenosti v domače okolje.
S svojo dejavnostjo je knjižnico postavila v središče lokalne skupnosti, ki je postala nepogrešljiv del kulturnega in družabnega življenja. Knjižnica Makse Samsa je postala prostor za medgeneracijsko druženje, učenje in kulturno izmenjavo, kar je bistveno prispevalo k dvigu kakovosti življenja v lokalni skupnosti.
Mag. Damijana Hrabar deluje v Društvu bibliotekarjev Primorske in Notranjske, kjer si prizadeva za prepoznavnost in utrjevanje položaja knjižnic in knjižničarstva v lokalnem in širšem družbenem okolju. Več mandatnih obdobij je bila članica izvršnega odbora društva, od leta 2017 je članica častnega razsodišča Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, deluje v več delovnih skupinah, tudi v Združenju splošnih knjižnic. Odlikuje jo tudi izjemna skrb za kolektiv knjižnice, saj nesebično prenaša nanje svoje znanje in strokovne izkušnje.
Za izjemne dosežke na področju razvoja knjižničarstva v lokalnem okolju in čezmejno, zaradi izrednega posluha za ohranjanje slovenskega jezika med zamejci na Hrvaškem na temeljih knjižničnih storitev Komisija za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete mag. Damijani Hrabar podeljuje Čopovo diplomo za leto 2024.
Foto: Nejc Velkavrh