V prostorih knjižnice smo 9. aprila pripravili literarni večer, posvečen dolgoletni zgodbi slovenskih vzponov v najvišja gorstva sveta. Uvodoma je direktorica knjižnice mag. Damijana Hrabar toplo pozdravila vse prisotne in s svojimi besedami pripravila prostor za pripoved o vztrajnosti, tovarištvu in ljubezni do gora.
Gost večera, vrhunski alpinist Viki Grošelj, je nagovoril obiskovalce in povedal, da pripoveduje zgodbo staro petdeset let, ki danes dobiva že skoraj pravljičen pridih. Poudaril je pomen ohranjanja takšnih pozitivnih zgodb, ki so v današnjem času še toliko bolj dragocene. S pripovedjo nas je popeljal v leto 1975, ko je slovenska odprava v južni steni Makaluja dosegla zgodovinski uspeh. Spomnil je na vizijo Aleša Kunaverja, ki je takrat vodil odpravo in na čas, ko so slovenski alpinisti s predanostjo in drznostjo stopili ob bok največjim. Prav ta vzpon je Slovenijo uvrstil med vodilne v svetovnem alpinizmu. Po njegovih besedah je Makalu ustvaril neverjetno energijo, ki je v naslednjih desetletjih vodila do osvojitve vseh 14 osemtisočakov.
Pripoved pa ni ostala le pri vzponih. Spregovoril je o globoki povezanosti z Nepalom, o tamkajšnjih ljudeh in izkušnjah, ki človeka zaznamujejo. Po potresu leta 2015 se je aktivno vključil v zbiranje humanitarne pomoči za domačine, ki so v nekaj trenutkih vse izgubili. Posebno mesto v njegovi pripovedi zavzema tudi osebni projekt »Križ čez Nepal«,, ki ga je po dolgih letih zaključil kot osebno in simbolno pot.
Dotaknil se je tudi vloge Slovencev v svetovnem alpinizmu. Kljub majhnosti smo po njegovih besedah med vodilnimi, tudi po številu najvišjih alpinističnih priznanj. Večer se je zaključil z mislijo, da so gore predvsem potovanja k ljudem. Hvaležni moramo biti za pogoje, ki jih imamo v naši domovini, ki je po njegovih besedah »najlepša«.

