Zapisnik Ilirskih sokolov (1904-1913)
Sokolsko gibanje se je začelo v šestdesetih letih 19. stoletja na Češkem kot narodno telovadno gibanje in se je kmalu razširilo tudi v druge slovanske dežele habsburške monarhije. Kot tretje sokolsko društvo na slovenskih tleh (za ljubljanskim in kranjskim) so bili v Ilirski Bistrici leta 1867 ustanovljeni Ilirski sokoli. Po nekaj letih je prvo sokolsko društvo zamrlo. Leto 1904 velja za leto obnovitve Ilirskega sokola. Pobudnik ponovne ustanovitve je bil davčni kontrolor Radovan Strnad. Sokolsko društvo je sprožilo vrhunec narodne in telesnokulturne dejavnosti na Bistriškem. Društvo je neprekinjeno delovalo vse do leta 1927, ko ga je Italija prepovedala. Iz teh časov se je ohranil tudi Zapisnik odbornih sej Ilirskega sokola (1904 – 1913).