Vabimo vas k ogledu pustne razstave “Škoromati Podgrad” v času od 21. februarja do 6. marca 2025.
S podgrajskimi škoromati bomo tudi v naši knjižnici obeleželi pustni čas in odganjali zimo. Odkrijte bogato pustno tradicijo, ki sega v 14. stoletje.
Ljudje “škoromatijo”, pustujejo v mesecu februarju ali marcu, kakor nanese koledar. Našemljene ljudi v okolici Hrušice in Podgrada imenujejo škoromati, v vaseh, ki leže ob cesti proti Kozini so škoromadi, v krajih vzhodno in jugovzhodno od Podgrada pa maškare ali mačkore.
V drugi polovici našega stoletja pa je začela »škoromatija« izginjati in se spreminjati zaradi opuščanja kmetovanja, velikega zaposlovanja kmečkih fantov v industriji in odseljevanja mladine v industrijska središča. Spremenjen način življenja na vasi in hitrejši tempo je torej botroval opuščanju tradicionalnega načina šemljenja, ki je zahteval mnogo časa in priprav. Stare like so zamenjali novi, poenostavljeni in preprostejši, nekateri pa so povsem izginili. Nadalje se je stari način šemljenja obdržal samo v nekaj vaseh (Javorje, Hrušica, Podgrad).
Čeprav so škoromati skoraj povsem izginili, izjeme so bili posamezniki, ki se vključujejo med “sodobnejše” našemljence, se fantje pred pustom v nekaterih vaseh še vedno zbero in našemljeni poberejo darove, vendar izključno v domačih vaseh. Ponekod pa so fantovski (moški) privilegij šemljenja prevzeli ter ga ohranjajo v bolj ali manj izvirni obliki otroci. Nadalje približno 50 let nazaj in v izvirni obliki, so se šege oklepali fantje v Hrušici, ki so tudi sloveli kot ena najlepših skupin škoromatov. Žal pa je iz že navedenih razlogov tradicionalen način šemljenja tudi pri njih izginil. Omeniti velja tudi sodelovanje Hruščanov na enem prvih karnevalov ljudskih mask v Ptuju leta 1964. Zanimiva posebnost so Podgrajci, ki so leta 1981 obnovili obhod škoromatov, vendar v spremenjeni, sodobnejši obliki. Pred leti pa so jim sledili tudi Hruščani, ki so ravno tako obudili svoje like. Like, ki jih je prinesel novi čas, še vedno poimenujejo škoromat.
Glavni dogodek »škoromatije« je poberija po domači vasi, ki jo večina skupin škoromatov opravi na pustno soboto (v Podgradu teden dni prej). Sredi vasi se takrat z vseh koncev počasi zbirajo fantje in možje, oblečeni v maske škoromatov, nato pa krenejo na obhod po vasi. Po vaški povorki se poberina in škoromat z zvonci ločijo od glavnine in začnejo od hiše do hiše pobirati darove. V hišo vstopijo odkriti, da domačini vedo, kdo je prišel k njim, vprašajo, če imajo kaj za škoromate, se nato za darove zahvalijo, zaželijo vse dobro v letu, ki prihaja, in se poslovijo. Glavnina ta čas hodi po vasi in uganja norčije, ustavljajo se pred hišami, veseljačijo, plešejo z domačinkami, pijejo in jedo, kar jim domačini pripravijo. Na pepelnično sredo pa pospremijo pusta na konec vasi, kjer ga zažgejo (pokop pusta). V pustnem času nastopajo na pustnih sprevodih in karnevalih.
Med osrednje pustne like škoromatije sodi kleščar (škópit), ki predstavlja masko četnega ali nočnega stražarja. Oblečen je v črno ogrinjalo, po obrazu je namazan s sajami. Na glavi nosi širok klobuk. V roki drži lesene klešče, kamor lovi dekleta, ženske in otroke, da jih škoromat lahko namaže (oliše) s sajami po obrazu. Med najpomembnejše like sodijo škoromati z zvonci (z zgonci), ki nosijo visoke pisane kape iz papirnatih rož in trakov, okoli pasu imajo zvonce. Po kapah se med seboj ločijo od škoromatov iz drugih vasi. Pomembno vlogo ima poberin, edini praznično oblečen, ki obišče vsako hišo v vasi z nalogo pobiranja darov. Med škoromate z odstopanji od vasi do vasi sodijo tudi cunder, pepeljuhar, cigan in ciganka, ženin in nevesta, turek, medved z gospodarjem, ta debel, ta zeleni (iz brinja, smreke, resja ali mahu), muzikantje, žandar, zdravnik, kaminar, …Hrušiški škoromati so edini z obraznimi maskami (razen poberina), druge pustne skupine se le orišejo po obrazu. Pustne oprave si ob pomoči mater in punc naredijo fantje sami.
Prva omemba, na podlagi katere škoromati utemeljujejo svoje izročilo, so arhivski zapisi iz Čedada in Vidma v Furlaniji, kjer so leta 1340 prepovedali nastopanje v obleki scaramatta v pustnem času. Izvor besede scaramatte, sgaravatte naj bi po Kuretu izhajal iz nemške besede Scharwächter, ki pomeni ‘četni stražar’. Gre za masko četnega ali nočnega stražarja s širokim črnim plaščem in svetilko. Največ neposrednih tipoloških lastnosti scaramatta je ohranjenih v pustnem liku kleščarja (škópita), skupno ime škoromati pa se je ohranilo za brkinske šeme. Prvi znani zapis o škoromatih in škoromatiji je iz leta 1952.