V Knjižnici Makse Samsa si lahko v času od 3. do 20. maja 2024 ogledate miniaturne lokomotive, ki jih je ustvaril Janko Samsa.
“Stvari, ki so se dogajale v mladih letih človeku najbolj ostanejo v spominu.”
Janko Samsa, rojen na Stari Sušici leta 1949 v košanski dolini je eden od tistih, ki so mu taki spomini pustili v duši močan pečat. Izhaja iz rodbine kovačev, mizarjev, oštirjev in trgovcev v kmečkem okolju. Čeprav izučen v smeri elektronike, mu je prav mizarstvo in kovaštvo zelo blizu. Življenjska pot ga je zanesla na Kras. Delo je začel v nekdanji Iskri, nadaljeval pa na železnici. In prav poklic strojevodje je v njem še izostril čut po doslednosti in natančnosti. Voz – šinar in vse kar je s tem v zvezi je v njem ostalo neizbrisno. Splet čuta do ohranjanja etnoloških vrednot, raziskovalna žilica in rokodelska spretnost oplemenitena z železniško natančnostjo se je sprevrgla v posebno na Slovenskem redko dejavnost. Pomanjšava kmečkih in furmanskih voz, ročnih vozičkov, vinskih preš in pripomočkov s tem v zvezi. Njegovo delo ni samodokazovanje ali lesna galanterija ampak ima veliko etnološko in zgodovinsko vrednost. Je v veliko didaktično in muzejsko pomoč. Prikazuje natančen videz, izdelavo samo in delovanje naprav z zgodovinskim in tehničnim opisom. Čeprav v miniaturni izvedbi (1:7) so izdelki popolna kopija originalov.
Samsa je imel doma in v tujini že kakih 50 samostojnih razstav. Veliko posoja muzejem, njegovi izdelki so razstavljeni v številnih muzejih doma in v tujini, sodeloval pa je tudi na razstavi slovenske domače in umetne obrti na Japonskem in v Ameriki.
Ob vsem avtor izdeluje tudi slikarije v lesu (žgano), lesoreze in makete nekdanjih in bodočih naprav in objektov. Tako je v zadnjih letih nastala tudi serija petnajstih lokomotiv (v razmerju 1:20). Parne lokomotive, ki so bile pri nas najbolj v uporabi, pa dizel električne in električne tiste ki so že končale svojo pot v plavžu, do teh novejših ki so danes v obratovanju.
V domači hiši ima miniaturni muzej, kjer razstavlja okoli 50 eksponatov, s katerimi obiskovalcem predstavi zgodovino razvoja vozarstva pri nas. Etnolog dr. Janez Bogataj v svoji knjigi Mojstrovine Slovenije, in sicer v poglavju o pomanjševanju, pravi, da je delo Janka Samse velik prispevek k razumevanju zgodovinskega razvoja vozov in vozil s kolesi. Samsi je leta 2008 Obrtna zbornica Slovenije podelila priznanje zlata vitica.